Pristojnosti glede vzdrževanja gozdnih cest ureja Zakon o gozdovih (Ur. l. RS št. 30/93) v 3. odstavku 38. člena, ki določa, da sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev in iz pristojbin, ki jih določa ta zakon v 49. členu, ter sredstev, ki jih zagotavlja Republika Slovenija. Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja. Prednostno pravico dosedanjih upravljalcev gozdov opredeljuje 3. odstavek 17. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (Ur. l. RS št. 10/93 in 1/96), s tem ko določa, da lahko pri izbiri izvajalcev za vzdrževanje gozdnih cest v kompleksih gozdov v lasti Republike Slovenije v skladu z razpisnimi pogoji dosedanji upravljalci na javnem razpisu pod enakimi pogoji uveljavljajo prednostno pravico. Način uveljavljanja prednostne pravice v tem zakonu ni določen in je potrebno pogledati splošna pravila obligacijskega prava ter jih ustrezno uporabiti v tem primeru. Prednostno pravico določa zakon o obligacijskih razmerjih kot predkupno pravico v členih od 527 do 533. Potrebno je torej uporabiti pravila 533. člena ZOR, ki določajo zakonito predkupno pravico in ki se po sistemu pravne analogije uporabljajo tudi za prednostno pravico konkuriranja na javnem razpisu za oddajo del.

Tisti, ki imajo prednostno pravico po samem zakonu, morajo biti pisno obveščeni o oddaji del in o pogojih te oddaje, sicer imajo pravico zahtevati njeno razveljavitev (analogna uporaba 3. odstavka navedenega člena). Če primerjamo povsem primerljiv položaj nekdanjih nosilcev stanovanjske pravice glede predkupne pravice na stanovanju, na katerem so imeli stanovanjsko pravico, ki jo je določal bivši zakon o lastnini na delih stavb, ugotovimo, da je tisti, ki oddaja dela, v našem primeru lokalna skupnost, najprej dolžan pisno ponuditi ta dela nosilcu prednostne pravice, bivšemu upravljalcu državnih gozdov. Obvestiti ga je torej dolžan o javnem razpisu za dela, na katerih ima bivši upravljalec prednostno pravico. V primeru oddaje teh del, se ta oddajo na podlagi javnega razpisa, izjemoma z zbiranjem pismenih ponudb. Po uveljavljeni pravni praksi je potrebno kljub javnemu razpisu izvesti celotni postopek uveljavljanja prednostne pravice. Javni razpis učinkuje zato samo pogojno. O najugodnejšem ponudniku na javnem razpisu je treba obvestiti prednostnega upravičenca. Ta se je dolžan v danem roku izjaviti, ali bo uveljavil prednostno pravico ali ne. Če pod prvotnimi pogoji, ki jih je nosilec prednostne pravice odklonil, lokalna skupnost del ne odda in jih želi oddati pod novimi pogoji, je dolžna le-te sporočiti prednostnemu upravičencu in ponoviti celoten postopek.

Glede rokov bo potrebno analogno uporabiti določila 528. člena ZOR. Rok, v katerem je prednostni upravičenec dolžan obvestiti lokalno skupnost o uveljavitvi prednostne pravice, je torej en mesec, šteto od dneva, ko ga je lokalna skupnost obvestila o rezultatih javnega razpisa.

Prednostna pravica bivših upravljalcev državnih gozdov za dela vzdrževanja gozdnih cest časovno ni omejena. Če bi bila dela oddana brez upoštevanja gornjih ugotovitev, lahko prednostni upravičenec skladno s prvim odstavkom 532. člena ZOR zahteva razveljavitev pogodbe in oddajo del glede vzdrževanja gozdnih cest njemu pod enakimi pogoji, pod katerimi je bila sklenjena prvotna pogodba. Navedeno lahko prednostni upravičenec zahteva v roku šestih mesecev, šteto od dneva, ko je zvedel za oddajo del.

Dodatno o uveljavljanju prednostne pravice: dr. Stojan Cigoj – Obligacijska razmerja, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1978