Blog o ezoteriki

Prikazano: 1 - 6 of 6 REZULTATI
Razno

Kaj je rekombinantno?

Kako deluje?

Vsaka celica živega organizma (bodisi bakterije ali človeka) vsebuje eno ali več molekul DNK, ki jih lahko primerjamo s “knjižnico” dednih informacij.

Knjižnica vsebuje vse “knjige” (gene) potrebne za tvorbo različnih molekul (proteinov) nujnih za življenje. Sistem kod za tvorbo teh molekul je univerzalen. Vendar pa je vsaka celica v vsakem organizmu programirana, da tvori le omejeno število specifičnih proteinov v določenem okolju.

Odkrili so, da se geni lahko prenašajo iz ene celice v drugo. To je pomenilo, da se celico lahko reprogramira za sintezo določene beljakovine, npr. rastnega hormona, z uvedbo gena, ki kodira zapis za sintezo rastnega hormona, čeprav celica prvotno ni bila tako programirana (glejte spodnji diagram št. 1).

Tako modificirane celice, sedaj jih imenujemo rekombinantne celice, prenesejo nove lastnosti svojim potomcem. V celični kulturi se multiplicirajo in klon nastalih hčerinskih celic producira željeni protein.

Prednosti rekombinantih zdravil

Že več kot štirideset let pomagajo iz urina izolirani gonadotropini tisočim neplodnih parov pri izpolnitvi želje po otroku. Z uporabo tehnologije rekombinantne DNK, pa se bo izpolnjevanje te želje nadaljevalo na bolj varen in učinkovit način, zahvaljujoč kakovosti nove generacije zdravil. V nadaljevanju si oglejmo prednosti rekombinantnih zdravil:

Visoka čistota učinkovine in dobro prenašanje zdravila

V zgodnjih devedesetih letih so z uporabo prečiščevalne tehnologije pri pridobivanju gonadotropinov (spolnih hormonov), pripravki vsebovali manj kot 5% zdravilne učinkovine in več kot 95% tujih proteinov. Napredek razvoja prečiščevalnih tehnologij je leta 1993 omogočil pripravo zdravil visoke čistote, ki so vsebovala več kot 95% čistega hormona. Vendar pa se je z uporabo tehnologije rekombinantne DNK še zmanjšal delež nečistot proteinov na manj kot <1%. Zaradi večje čistote, je pri rekombinantnih zdravilih manjša verjetnost pojava lokalnih in sistemskih alergijskih reakcij, kot so npr. rdečina in razdraženost kože.

Razpoložljivost in konsistentnost

Pred razvojem rekombinantnih gonadotropinov, so FSH, LH in hCG pridobivali z izolacijo iz urina postmenopavznih žensk, kar je zahtevalo dnevno zbiranje urina darovalk. Sam postopek zbiranja urina je bil časovno zahteven in zapleten, hkrati pa ni zagotavljal zadostne količine in optimalne čistote končnega zdravila. Uvedba rekombinantne DNK tehnologije je omogočila popolni nadzor nad celotnim postopkom pridobivanja hormonov. S tem sta bili odpravljeni težavi razpoložljivosti in variabilnosti serij, ki sta prisotni pri urinsko pridobljenih hormonih.

Bolj prijazni bolniku

Zaradi izredno visoke čistote se rekombinantne gonadotropine lahko uporablja v obliki podkožne (subkutane) injekcije. Večino drugih gonadotropinov se lahko uporablja samo v obliki intramuskularne injekcije. Subkutana uporaba ima številne prednosti za bolnika, saj si bolnik lahko daje injekcijo tudi sam.

Večja učinkovitost

Nedavno se je izkazalo, da se za stimulacijo jajčnikov pri bolnicah v postopku ART, daje prednost uporabi r-hFSH pred u-hFSH. Meta analiza (sistematični pregled) randomiziranih kontroliranih kliničnih študij, ki jo je objavila Daya, je prva potrdila pomembno večjo učinkovitost r-hFSH v primerjavi z u-hFSH, gledano na število doseženih klinično potrjenih nosečnosti. Pri ženskah, ki so za spodbujanje jajčnikov prejemale r-hFSH, je bila verjetnost za dosego klinične nosečnosti za 20% večja, kot pri tistih, ki so prejemale u-hFSH, tako pri postopku zunajtelesne oploditve (IVF) kot pri postopku neposrednega vnosa semenčice v jajčne celice (ICSI). Pri ženskah v postopku IVF je bila verjetnost za dosego klinične nosečnosti za 26% večja pri tistih, ki so se zdravile z r-hFSH v primerjavi s tistimi, ki so se zdravile z u-hFSH. V isti podskupini žensk, je bila verjetnost za dosego klinične nosečnosti za 36% večja pri ženskah, ki so prejemale GONAL-f™ v primerjavi s tistimi, ki so prejemale druge r-hFSH.

Varnost

Tako kot pri vseh zdravilih, se lahko tudi pri uporabi zdravil za zdravljenje neplodnosti, občasno pojavijo neželeni učinki. Najbolj pogosti neželeni učinki so reakcije na mestu injiciranja, glavobol, slabost, bruhanje, občutljivost prsi, neugodje v trebuhu in ovarijske ciste. Dobro je znano, da so glavobol, slabost in bruhanje povezani s koncentracijo estrogena v krvnem obtoku.

Zdravje

Kronična limfocitna levkemija, rakave celice, zdravljenje raka, razširjenost KLL, simptomi KLL, diagnoza KLL.

Okužbe

Okužbe so najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti bolnikov z KLL. So posledica nizkega števila nevtrofilnih granulocitov, znižanega števila humuralnih protiteles, oslabljene celične imunosti ter izpostavljenosti sami kemoterapiji. Zato je prav, da bolnik vsak porast telesne temperature vzame skrajno resno in se takoj oglasi na pregled k svojemu izbranemu zdravniku. V nasprotnem primeru je lahko potek okužbe resnejši ali celo neobvladljiv. Pogostokrat gre lahko tudi za oportunistične okužbe, lastne samo imunokompromitiranim bolnikom.

Avtoimune posledice bolezni

Pri deležu bolnikov (pogosteje pri tistih zdravljenih s fludarabinom) lahko pride do avtoimunske hemolitične anemije. To pomeni povečan razpad celic rdeče vrste in posledično slabokrvnost. Redko lahko pride tudi do avtoimunske trombocitopenije. Zaplet zdravimo z imunosupresivnimi zdravili, lahko tudi s kirurško odstranitvijo vranice in v novejšem času z monoklonalnimi protitelesi.

Preobrazba bolezni

Pri približno 15% bolnikov s KLL lahko pride do preobrazbe KLL v velikocelični limfom. Temu pravimo Richterjev sindrom, ki se v klinični sliki manifestira z vročino, nehotenim hujšanjem, povečanjem bezgavk/vranice in poslabšanjem vrednosti v krvni sliki.

To je slab prognostični dejavnik in učinkovitega zdravljenja zanj praviloma ne poznamo. Redko lahko pride do preobrazbe KLL v prolimfocitno levkemijo in učinkovitega zdravljenja zanjo prav tako ne poznamo.

Pri bolnikih s KLL beležimo tudi pogostejši pojav nekaterih sekundarnih rakavih bolezni. Te so posledica dinamike same bolezni in tudi posledica kasnih stranskih učinkov zdravljenja s citostatiki. Pogostejše so rakave bolezni kože, prebavil, pa tudi karcinom pljuč.

Razno

Vzdrževanje gozdnih cest – prednostna pravica

Pristojnosti glede vzdrževanja gozdnih cest ureja Zakon o gozdovih (Ur. l. RS št. 30/93) v 3. odstavku 38. člena, ki določa, da sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev in iz pristojbin, ki jih določa ta zakon v 49. členu, ter sredstev, ki jih zagotavlja Republika Slovenija. Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja. Prednostno pravico dosedanjih upravljalcev gozdov opredeljuje 3. odstavek 17. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (Ur. l. RS št. 10/93 in 1/96), s tem ko določa, da lahko pri izbiri izvajalcev za vzdrževanje gozdnih cest v kompleksih gozdov v lasti Republike Slovenije v skladu z razpisnimi pogoji dosedanji upravljalci na javnem razpisu pod enakimi pogoji uveljavljajo prednostno pravico. Način uveljavljanja prednostne pravice v tem zakonu ni določen in je potrebno pogledati splošna pravila obligacijskega prava ter jih ustrezno uporabiti v tem primeru. Prednostno pravico določa zakon o obligacijskih razmerjih kot predkupno pravico v členih od 527 do 533. Potrebno je torej uporabiti pravila 533. člena ZOR, ki določajo zakonito predkupno pravico in ki se po sistemu pravne analogije uporabljajo tudi za prednostno pravico konkuriranja na javnem razpisu za oddajo del.

Tisti, ki imajo prednostno pravico po samem zakonu, morajo biti pisno obveščeni o oddaji del in o pogojih te oddaje, sicer imajo pravico zahtevati njeno razveljavitev (analogna uporaba 3. odstavka navedenega člena). Če primerjamo povsem primerljiv položaj nekdanjih nosilcev stanovanjske pravice glede predkupne pravice na stanovanju, na katerem so imeli stanovanjsko pravico, ki jo je določal bivši zakon o lastnini na delih stavb, ugotovimo, da je tisti, ki oddaja dela, v našem primeru lokalna skupnost, najprej dolžan pisno ponuditi ta dela nosilcu prednostne pravice, bivšemu upravljalcu državnih gozdov. Obvestiti ga je torej dolžan o javnem razpisu za dela, na katerih ima bivši upravljalec prednostno pravico. V primeru oddaje teh del, se ta oddajo na podlagi javnega razpisa, izjemoma z zbiranjem pismenih ponudb. Po uveljavljeni pravni praksi je potrebno kljub javnemu razpisu izvesti celotni postopek uveljavljanja prednostne pravice. Javni razpis učinkuje zato samo pogojno. O najugodnejšem ponudniku na javnem razpisu je treba obvestiti prednostnega upravičenca. Ta se je dolžan v danem roku izjaviti, ali bo uveljavil prednostno pravico ali ne. Če pod prvotnimi pogoji, ki jih je nosilec prednostne pravice odklonil, lokalna skupnost del ne odda in jih želi oddati pod novimi pogoji, je dolžna le-te sporočiti prednostnemu upravičencu in ponoviti celoten postopek.

Glede rokov bo potrebno analogno uporabiti določila 528. člena ZOR. Rok, v katerem je prednostni upravičenec dolžan obvestiti lokalno skupnost o uveljavitvi prednostne pravice, je torej en mesec, šteto od dneva, ko ga je lokalna skupnost obvestila o rezultatih javnega razpisa.

Prednostna pravica bivših upravljalcev državnih gozdov za dela vzdrževanja gozdnih cest časovno ni omejena. Če bi bila dela oddana brez upoštevanja gornjih ugotovitev, lahko prednostni upravičenec skladno s prvim odstavkom 532. člena ZOR zahteva razveljavitev pogodbe in oddajo del glede vzdrževanja gozdnih cest njemu pod enakimi pogoji, pod katerimi je bila sklenjena prvotna pogodba. Navedeno lahko prednostni upravičenec zahteva v roku šestih mesecev, šteto od dneva, ko je zvedel za oddajo del.

Dodatno o uveljavljanju prednostne pravice: dr. Stojan Cigoj – Obligacijska razmerja, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1978

Fit Življenje

Bi rad postal fit? Začni s spreminjanjem navad!

1. identificiranje rutine

Znanstveniki so odkrili, da je središče vsake navade preprost nevrološki cikel, ki je sestavljen iz treh delov: iztočnice, rutine in nagrade. Da razumemo svojo navado, moramo identificirati vse tri sestavne dele cikla in najti nadomestilo za staro rutino. Lahko si pogledamo na primeru. Navada je, da zvečer po napornem dnevu, ko se usedemo na kavč pred televizijo in začnemo gledati našo najljubšo nadaljevanko/film/zabavno oddajo, vstanemo s sedežne in gremo v kuhinjo do omarice s čokolado. Vrnemo se na sedežno in čokolado pojemo med gledanjem televizije.

Kaj je v tem ciklu rutina? Rutina je, da vstanemo s sedežne, gremo v kuhinjo do omarice, vzamemo ven čokolado, se z njo vrnemo na sedežno in čokolado pojemo na sedežni med gledanjem televizije.

Kaj pa sproži to navado? Kaj je iztočnica? Je to lakota? Je padec sladkorja v krvi? Ali “dolgčas”?

In nagrada? Je to samo čokolada? Sladek okus? Dvig energije? Ali mogoče, da se nam nekaj “dogaja”, da nekaj počnemo med samim gledanjem televizije?

2. Eksperimentiranje z nagradami

Nagrade zadovoljijo naše koprnenje, hrepenenje, zato so pomembne. Pogosto se koprnenja namreč sploh ne zavedamo. Da ugotovimo, katero koprnenje je odločilno za določeno navado, je priporočljivo eksperimentirati z nagradami. To lahko traja kar nekaj časa (tudi več tednov), zato ne hitimo in si vzamimo čas.

Če si spet pogledamo naš primer. Ko se usedemo na kavč in začutimo potrebo, da bi vstali in šli po čokolado, spremenimo rutino tako, da bo dala drugačno nagrado. Na primer: namesto čokolade vzamimo suho sadje. Ali pa, že prej si pripravimo skodelico čaja ali vode in si jo postavimo ob sedežno. Ko začutimo potrebo po čokoladi, sežimo po skodelici čaja in spijmo požirek. Ali pa pojdimo do hladilnika in namesto čokolade vzamimo kislo kumarico. Ali pa vzamimo v roke telefon in poglejmo, kakšno vreme bo naslednji dan ali pokličimo prijateljico. Ali se pockrljajmo s partnerjem. Namen tega početja je poskušati različne stvari, da ugotovimo, katero koprnenje poganja našo rutino. Ali gre za koprnenje po čokoladi ali “crkljanju” – nežnosti? Če gre za lakoto, bosta zadoščala tudi kisla kumarica ali košček sira. Če gre za potrebo po sladkorju, bo tudi suho sadje v redu. Če je vzrok to, da bi med gledanjem nadaljevanke samo radi nekaj počeli in ne le sedeli pri miru (da nam je “dolgčas”) bo mogoče zadoščalo pitje čaja ali “brkljanje” po telefonu. Če si želimo crkljanja, razvajanja, nežnosti, pozornosti, bosta mogoče dovolj tudi objem in poljubček partnerja. Saj razumete, za kaj gre?

Da bomo lažje poiskali, po čem resnično koprnimo, si lahko pomagamo tako, da po vsakem testnem dejanju na listek napišemo tri stvari, ki nam najprej pridejo na misel. Lahko je to občutek, čustvo, misel ali samo beseda, ki jo imamo v glavi. Verjetno se vam tole zapisovanje zdi malo čudno, ampak nam pomaga, da se v tistem trenutku zazremo vase in ugotovimo, o čem razmišljamo in kako se počutimo. S pomočjo listkov se bomo kasneje po koncu poskusa tudi lažje spomnili, kako smo se v določenem trenutku počutili in o čem smo razmišljali. Nato si po spremenjeni rutini nastavimo alarm čez 15 minut in ko zapiska, se vprašajmo, če še vedno čutimo potrebo po čokoladi. Če 15 minut po zaužitju suhega sadja še vedno koprnimo po čokoladi, potem ni krivo koprnenje po sladkorju. Ali če si 15 minut po igranju s telefonom, še vedno želimo čokolade, potem za našo navado tudi ni kriva potreba po odpravljanju “dolgčasa”. Če pa po drugi strani po crkljanju s partnerjem ne hrepenimo več po čokoladi in lahko mirno gledamo nadaljevanko naprej, potem smo identificirali nagrado – crkljanje, nežnost, razvajanje, pozornost. In do tega nas je vodila naša navada: da smo šli po čokolado in jo pojedli pred televizijo.

To, da poiščemo nagrado, po čem resnično hrepenimo, je nujno potrebno za spreminjanje navade. Sedaj, ko poznamo rutino in nagrado, nam preostane le še, da poiščemo iztočnico.

3. izoliranje iztočnice

Iztočnico, ki sproži našo navado, ni enostavno poiskati. Težava je v tem, da je okoli nas polno šumov in informacij, zato si moramo že vnaprej določiti kategorije, v katerih bomo iskali iztočnico. Zožati moramo naš fokus iskanja, sicer se bo iztočnica izgubila v množici vseh podatkov. Znanstveniki so dokazali, da skoraj vse iztočnice spadajo v eno izmed naslednjih kategorij: kraj, čas, počutje, drugi ljudje in predhodno dejanje. Ko začutimo potrebo po čokoladi, si torej zapišimo teh pet kategorij.

Dom

Stanovanjsko naselje “Borov Gaj”

BOLJ NARAVNO NE GRE!

V objemu zelenega Pohorja, v Rančah nad Framom, se gradi za Vas stanovanjsko – apartmajsko naselje Borov gaj.

Na planoti (polici) ob vznožju Pohorja, na nadmorski višini 450 m bodo zrasle hiše, narejene iz lesenih brun severnega bora.

Borov gaj pomeni vrnitev tradicionalne gradnje objektov iz masivnega lesa v Slovenijo.

Lega naselja je odprta, zagotavlja lep razgled, mir in čist zrak. Niso redki dnevi, ko se lahko tukaj kopate v jesensko – zimskem soncu, nad meglenim morjem v dolini. Naravo in letne čase doživite bolj intenzivno in neposredno. Poletja hladi prijeten vetrič, pomlad in jesen sta polna barv, zima je še zmeraj podobna zimi in sneg je zares bele barve. Borov gaj je idealno izhodišče za sprehode v naravo, gobarjenje in kolesarjenje. Asfaltirana cesta vas popelje vse do smučišč ali pa na vrh Pohorja.

Borov gaj predstavlja pet objektov s skupaj 14 apartmaji oz. stanovanji. Apartmaju pripada ca. 134 m2 bivalne-stanovanjske površine ter ca. od 46 do 248 m2 zelenice.

Apartma ima funkcionalno razporeditev prostorov:

klet: družabna soba, pomožni prostor, kabinet, kopalnica z wc-jem, stopnišče

pritličje: vhod, hodnik, WC, kuhinja, jedilnica dnevna soba ter stopnišče

mansarda: hodnik, spalnica, soba, ter kopalnica.

To nikakor niso običajna poceni in na hitro zgrajena stanovanja, iz katerih človek ob vsaki priložnosti beži v naravo. Gre za kvalitetno izvedbo, z uporabo edinih res naravnih materialov – lesenih brun severnega bora; simbiozo toplih, zdravih bivalnih enot z mirnim in čistim naravnim okoljem. Kvaliteto bivanja še povzdigne spremljevalni objekt, kateri bo omogočal mini wellness center s finsko in turško savno ter whirlpoolom in fitness prostorom.

Apartmaji Borov gaj so energijsko varčni objekti. Ogrevanje bo električno s sistemom Therma-Ray. V stanovanju pa bo zgrajen tudi dimnik s tuljavo fi 16 cm, ki je predviden za priklop manjšega kamina.

Upravno spada Borov gaj v občino Fram-Rače, oddaljeno le nekaj minut vožnje iz Maribora. Kraja Fram in Rače nudita vse kar človek v današnjem času potrebuje, med drugim so v bližini tudi otroški vrtec in šola, športna igrišča, pestra gostinska ponudba od tradicionalne kuhinje do kmečkih turizmov. Borovo naselje se razprostira ob asfaltirani cesti, le 4 km od avtoceste Maribor – Ljubljana. Od tod do Ljubljane ali Gradca ni niti ura vožnje, in do centra Maribora le 15 minut.

Otroci

Lahkotno v šolo ali vrtec

Skozi resnično zgodbo učiteljice (avtorice) in njenega doživljanja vstopa v slovensko šolsko okolje, preseganja svojih omejitev v njem ter iskanja nadaljnjega vira trajnejše lahkotne ustvarjalnosti spoznamo ključ do uspeha v vlogi šolskega ali vrtčevskega delavca. Le ta se skriva v globalni samorefleksiji, iskanju svojih trdnih in šibkih področij ter nadgradenj zanje. Bistveno avtoričino spoznanje je spregled dejstva, da smo kljub odraslosti v vlogi šolskega in vrtčevskega poslanstva le večni učenci in da najhitreje napredujemo kadar si to priznamo tako ob vodstvu šole oz. vrtca, sodelavcih, kot ob otrocih in njihovih starših. Njihove reakcije in iskrena mnenja, vezana na naše sodelovanje z njimi so namreč jasno ogledalo oz. odsev naše notranje uravnovešenosti oz. drže v relaciji z njimi.

Res je, da se vsak učenec, starš ali sodelavec odziva glede na svojo notranjo stabilnost, a se ista oseba v ponavljajočem se svojem nižjem psihičnem stanju ob ljudeh vede povsem različno – glede na naš odziv (predvsem notranji) nanjo. Primer tega je isti starš ali učenec, ki se v enaki razburjenosti ob različnih učiteljih pokaže v povsem različni luči. Avtorica podre mit o trajnejšem uspehu hierarhije v odnosih, saj nam kot edino uspešno in zadovoljno napredovanje družbe ponudi spoznanje o praktični oz. življenjski medsebojni enakovrednosti, ko smo vsi v šolskem ali vrtčevskem sistemu, ne glede na leta ali položaj, hkrati učitelji in učenci. Srečamo se ob skupnih izzivih, preko katerih se bogatimo in postajamo vse bolj čutni.

Knjiga je na voljo v formatih, ki so primerni tudi za bralnike.

ŽELIM KUPITI KNJIGO>>> Jasna Grabeljšek Skočir

Za Jasno lahko rečem je le to, da je vsak dan svoje šolskega poslanstva bistveno drugačna, bolj zrela, bolj samostojna in odločna. Vidim, da ni več bojevnica, ampak sprejema situacije zelo sproščeno in si dopusti doživeti vse (se dogodkom in ljudem ne izmika). Predvsem pusti vesolju urejanje zapletov, kar pomeni da se prepušča voditi svoji intuiciji. Najlepše je to, ker sebi in posledično drugim dovoli biti kar so, z vsemi potezami (tako prijetnimi kot neprijetnimi) in ni več polna modrih nasvetov, temveč le zgledov. (Vesna Marinko)

Do sedaj objavljena dela:

Članek: Grabeljšek, Jasna. Obisk slepega gosta na podružnici Rakitna. Razredni pouk (november 2011, letnik 13., št. 2-3), ZRSS, Ljubljana, 2011

Članek: Grabeljšek Skočir, Jasna. Ko planinski izlet postane oboje, kultura in kul tura. Gremo pod objem gora (januar 2013, št.5), Mladinska komisija PZS, Ljubljana 2013